Bomi kot prostovoljci

20913107053_bdd6801a26_m
Vir: https://www.flickr.com/photos/val202/20913107053/

Glede na to, da nas begunska problematika že vse zadeva, smo se tudi mi odločili, da pomagamo po svojih močeh. Odločili smo se, da se vpišemo za pomoč na terenu pri Slovenski filantropiji. Na spletni strani imajo obrazec – http://www.filantropija.org/prijave/pomoc-na-terenu/. Potem pa so nas kontaktirali vsakega posebej – glede na dejanske potrebe, ki jih imajo na terenu. Mene so kontaktirali za pomoč v Dobovi, v popoldanski izmeni, ki traja od 15. do 23. ure. Sam center  je zgledno urejen, za varnost so skrbeli policisti in vojaki. Poleg njih so bili v centru še Civilna zaščita, Rdeči križ, predstavniki UNHCR-ja in Madžarski Karitas z njihovo zdravniško ekipo. Takoj pri vstopu v center so jim razdelili hrano v vrečke (lahko bi dobili vrečke z ročaji), potem so odšli na registracijo in na to so čakali za prevoz nazaj na vlak. Prostovoljci Slovenske filantropije smo pomagali beguncem tako, da smo jim nosili težke nahrbtnike in ostale stvari, ki so jih prinesli s sabo, materam smo pomagali nositi speče otroke, na pomoč smo priskočili tudi invalidom, ostarelim in nemočnim.  Sam sem bil prisoten dva dneva in moram reči, da sta moja koordinatorja opravila super delo. Med nami, prostovoljci sta ustvarila dobro vzdušje tako, da je delo potekalo zelo usklajeno. Na koncu, ko so begunci zapustili center, smo pomagali počistiti. V centru sem se počutil zelo varnega, policija deluje zelo profesionalni in usklajeno. Rdeči križ je poskrbel za hrano, oblačila in obutev. Primanjkovalo je predvsem moških čevljev, številka 42 in 43, rokavic, kap in spodnjega perila, hrane pa je bilo na voljo dovolj. Moram reči, da sem spoznal kar nekaj prostovoljcev in med tem, ko smo čakali na naslednji vlak, smo prijetno klepetali. Tudi med nami so mnenja o beguncih različna, a vendar smo zmogli toliko dobre volje, da smo jim prišli olajšati prehod skozi našo državo. Kljub temu, da je plan dela začrtan, ima vsak prostovoljec svoj način dela in dela tisto, kar se njemu zdi najbolj primerno. Seveda pri tem pazi, da ne ogroža dela ostalih organizacij in varnosti. Med begunci je veliko različnih ljudi, so tako mlade družine s štirimi otroki, so starejši, so mladi, razposajeni fantje, so utrujeni, veseli, zadovoljni in hvaležni. Nekateri odklonijo tvojo pomoč, te ignorirajo, drugi pa z veseljem sprejmejo tvojo roko. Verjamem, da jih ima policija in Civilna zaščita v drugačni luči, saj morajo poskrbeti za varnosti vseh prisotnih, medtem pa, ko se mi lahko posvetimo posamezniku in mu pomagamo pri čim bolj človeškem prehodu vseh formalnosti v Sloveniji. Vsi skupaj smo kljub nekaterim nesporazumom uskladili naša pričakovanja in s tem izpeljali naše poslanstvo v dobro beguncev.

Tako smo zvečer zaključili z mislijo, da smo naredili eno dobro delo za begunce.

Damjan Alešnik