Srednjeveški dan 2009 na Ljubljanskem gradu

Srednjeveski 02Datum: 27. septembra, med 10. in 18. uro
Kraj: Ljubljanski grad
Vstopnina: 4€ / osebo (mlajši od 3. let brezplačno)

Letošnji Srednjeveški dan 2009, je namenjen predvsem otrokom, saj bodo poleg glasbenih delavnic in koncertov na Ljubljanskem gradu ves dan potekale številne ustvarjalne delavnice. Program za otroke pripravlja v sodelovanju z Mini teatrom Kulturno umetniško društvo Sredina (KUD Sredina).

Otroci se bodo lahko udeležili delavnic polstenja z nepredeno volno, rezljanja, kraljičinih plesnih delavnic, šivanja nakita, oblikovanja bakra in preizkusili svoje spretnosti v paževski šoli. Obiskovalci pa si bodo imeli možnost ogledati pravo srednjeveško tržnico, na kateri bodo domači obrtniki ponujali svoje izdelke ter prikazovali njihovo izdelavo.

Na Srednjeveškem dnevu 2009 se bo predstavilo več umetnikov, med drugimi priznani ansambel za staro glasbo Minstrel iz Zagreba, glasbena skupina Gallus Consort iz Trsta, plesna skupina CELESTINA, ki se ukvarja s plesi preteklih obdobij, predvsem 16.-17. stoletja, mojster igranja na stara glasbila Janez Jocif iz Škofje Loke ter Ljoba Jenče, ki bosta poleg koncerta izvedla tudi delavnico za otroke in mladostnike.

tolčenje bakraRdeča nit letošnje prireditve se navezuje na znamenito pravljico Makalonca Frana Saleški Finžgarja in glavnega junaka Petrusa. Tako kot v pravljici Makalonca Petrus premaguje težave in se jekli, bodo tudi otroci na srednjeveškem dnevu ob pomoči mentorjev na delavnicah krepili svoje vedenje o srednjem veku, se učili različnih spretnosti in sodelovali v umetniškem ustvarjanju.

PROGRAM SREDNJEVEŠKEGA DNEVA 2009

NEDELJA, 27. SEPTEMBRA 2009, Od 10.00-18.00 – SREDNJEVEŠKI DAN NA LJUBLJANSKEM GRADU

10.00     Otvoritev srednjeveške tržnice

10.30 – 10.50 Pripovedovalnica: zgodbe o kralju Arturju in vitezih okrogle mize

10.30 – 12.00 Srednjeveške delavnice (»Pri grajskem pisarju« – kaligrafija, »Pri izdelovalcu polsti«

– polstenje, »Pri kovaču« – tolčenje bakra)
11.10 – 11.30     Pripovedovalnica: zgodbe o kralju Arturju in vitezih okrogle mize
11.30     Koncert Ljoba Jenče in Janez Jocif (v okviru projekta Koledovanje in koledniški običaji)
12.00 – 12.20     Pripovedovalnica: zgodbe o kralju Arturju in vitezih okrogle mize
12.30 – 13.00     Predstavitev starih glasbil, Janez Jocif (v okviru projekta Koledovanje in koledniški običaji)
12.15 – 13.00     Srednjeveške delavnice (»Pri izdelovalcu polsti«, polstenje, »Mali paževski turnir na balah«, spretnostni »dvoboji«, »Pri tesarju«, rezljanje mečev)
13.00 – 15.00     Srednjeveška tržnica, lokostrelstvo
15.00 – 18.00     Ples, začetek zgodbe o pogumnem kraljeviču in Makalonci
Delavnice (polstenje, kovanje, rezljanje)
Nadaljevanje zgodbe, vmes mečevanje
Delavnice (paževska šola, Kraljičina plesna delavnica, izdelovanje nakita)
Nadaljevanje in zaključek zgodbe o Makalonci, ples
Delavnice: paževska šola, polstenje, baker, nakit.
Zaključni boj proti vitezu »Nepridipravu«
Zaključna pojedina za otroke
16.00     Koncert glasbene skupine Gallus Consort, Trst
18.00     Koncert glasbene skupine Minstrel, Zagreb

Srednjeveski 01Koncert Janeza Jocifa in Ljobe Jenče  – Sedem let me moraš čakat

Eden zgodnejših pisnih virov, ki omenja slovensko ljudsko pesem, je kronika rodbine Lambergov iz gradu Kamen na Gorenjskem. Kronist Schönleben je leta 1674 v njej zapisal, da ljudje v domačem jeziku (cantus vulgari lingua) pojo pesem o junštvih Gašperja Lambergarja. Morda boste isto pesem lahko slišali na koncertu med pripovednimi slovenskimi ljudskimi pesmimi, ki jim starost sicer težko določimo. Nabrane so bile med ljudmi po naši deželi večinoma v zadnjih stotih letih. Način njihovega zapisa seveda ne more prenesti duhá in duše ljudi, ki so jih prepevali, zagotovo pa ob njih prepoznamo srednjeveško ali morda še starejšo dediščino evropskih motivov, ki se je oplajala tudi v širšem indoevropskem prostoru.

Ljoba Jenče se je v svojem dvajsetletnem delu posvetila zbiranju ljudskih pesmi, ki še živijo med ljudmi. Posebej jo zanima njihov način petja in kako se prostori in z njimi narava odzivajo nanje. S posebno občutljivostjo odkriva, da obstaja živo jedro pesmi, v katerega sta duša ljudi in nevidni svetovi narave vtisnjeni kot neizbrisen pečat. Živ arhetipski spomin, ki je na nek nenavaden način preživel do današnjih dni prav v vsakem izmed nas. Ob poslušanju starih pesmi ponovno zaživijo predstave in vrednote prednikov, s tem tudi lepota in odgovornost do narodovega spomina.

Janez Jocif je posvetil svoje delo raziskovanju zbiranju in rekonstrukciji glasbil, ki jih najdemo na freskah gotskih cerkva na slovenskem. Upodobljeni instrumenti so večinoma enaki, kot jih pozna sočasni širši evropski prostor. Prepoznamo pa tudi nekaj posebnosti, ki pomenijo posebno dragocenost. Z njimi poskuša preko delavnic, predavanj, koncertov in drugih dejavnosti seznanjati vse, ki jih zanimajo starejše plasti naše glasbene zavesti.

Ker o načinu izvajanja slovenske ljudske glasbe pred 19. stoletjem podatkov pri nas skoraj ni, je bila izvajalcema dobrodošla opora predvsem dobro dokumentirana in proučena izvajalska praksa zgodnje evropske glasbe. Poleg tega je seveda pomembna tudi njuna lastna odgovornost, saj po svoji ustvarjalni domišljiji izbirata in umeščata glasbeno spremljavo k starim ljudskim pesmim. K izvedbi sakralnih vključita portativ ali psalterij, k bolj profanim oprekelj, žveglo… Slišali bomo tudi nekaj instrumentalnih skladb evropske zgodnje glasbe.

Po koncertu bo Janez Jocif predstavil tudi nekaj fotografsko dokumentiranih tipičnih upodobitev instrumentov na naših srednjeveških freskah in organološke značilnosti njihovih rekonstrukcij.

O ansamblu za staro glasbo MINSTREL

Ansambel za staro glasbo “MINSTREL”, vokalno-instrumentalni ansambel, ki nastopa v renesančnih kostumih in prikazuje renesančne plese, pogosto nastopa na dogodkih, kot so viteški turnirji, srednjeveški dnevi in sejmi. V cerkvah in koncertnih prostorih prikazuje duhovne skladbe renesanse in zgodnjega baroka. Člani ansambla so si izbrali ime MINSTREL (glasbenik, pevec in zabavljač na angleškem srednjeveškem dvoru), ker želijo na takšen način občinstvu približati najlepše skladbe stare glasbe. Program sestavljajo duhovne in svetovne skladbe različnih karakterjev in vsebine, oblike in zasedbe. Želja skupine je, da poleg vrhunskih evropskih skladateljev (Dowland, Attaignant, Farmer, Susato, Arbeau … ) predstavi občinstvu redko izvedene glasbene dosežke hrvaških avtorjev tistega časa in tujih skladateljev, ki so delovali v tem prostoru (dela Vinka Komnena, Julija Skjavetića, Tomasa Cecchinija, Vinka Jelića, Ivana Lukačića, Lamberta Courtoysa … ).
O članih glasbene skupine Gallus Consort

Dina Slama je diplomirala iz klavirja in čembala, vmes je študirala še kompozicijo in petje (tudi renesančno in baročno). Iz čembala se je izpopolnjevala na Akademiji v Sieni pod mentorstvom R. Gerlina. Poučevala je komorno glasbo na tržaškem konservatoriju in na raznih poletnih seminarjih. Poleg koncertiranja in snemanj za plošče, radijske in televizijske postaje se posveča tudi komponiranju. Njen opus obsega številne zborovske, komorne ter otroške skladbe. Krstne izvedbe njenih komornih del so bile na repentabrskih Popoldnevih stare in sodobne glasbe, na Festivalu Radovljica in drugje, izdali pa sta jih založbi Pizzicato in College Music.

Irena Pahor je pričela svoj glasbeni študij s kljunasto flavto, nato je študirala oboo, predvsem pa se je posvetila violi da gamba (mentorji: Roberto Gini, Stirling Jones, Jason Paras, Wieland Kuijken). Diplomirala je iz oboe, viole da gamba in kljunaste flavte. Prejela je več prvih nagrad na mednarodnih tekmovanjih. Nastopa kot solistka, z Gallus Consortom, pa tudi z drugimi ansambli (Cappella Savaria, Ramovš Consort, I Madrigalisti di Venezia, Affetti musicali, Gamerith Consort) in solisti (Luigi Rovighi, Gianni Lazzari, Nigel Rogers, Roberto Fabbriciani, Simon Standage, János Malina, Paolo Faldi). Snemala je številne zgoščenke (med temi kot pevka Trinkove Sakralne skladbe). Poučuje kljunasto flavto v Glasbeni šoli v Novi Gorici. Pri založbi Pizzicato je izšel njen učbenik Intonacija s kljunasto flavto, prevod Hotteterre-jevega Učbenika za prečno flavto, kljunasto flavto in oboo in razne priredbe za violo da gamba in za kljunaste flavte.

Miloš  Pahor je bil prvi flavtist v orkestru tržaškega gledališča Verdi in je v simfoničnih sezonah igral pod taktirko pomembnih dirigentov. Na Festivalu dveh svetov v Spoletu je sodeloval, skupno z ameriškimi solisti, tudi na komornih koncertih. Kasneje se je odločil za poučevanje (najprej na Glasbenem liceju – Udine, nato na konservatoriju v Trstu) in koncertiranje. V šestdesetih letih je začel poučevati kljunasto flavto pri tržaški Glasbeni matici, kjer je leta 1979, skupno s čembalistko Dino Slama, ustanovil oddelek za staro glasbo, uvedel pouk viole da gamba in deloma baročne violine. Večkrat je poučeval na seminarjih kljunasto in prečno baročno flavto. Od leta 1981 do leta 1997 je organiziral koncerte stare in sodobne glasbe na Repentabru (pri Trstu).

Edi Majaron je bil prvi čelist simfonikov RTV Slovenija. Po specializaciji na AG v Ljubljani se je izpopolnjeval še na AMU v Pragi ter pri A. Navarri v Sieni. Nastopal je solistično in v različnih komornih ansamblih po vsej Evropi. Snemal je za radijske in televizijske programe, vodil seminarje za komorno glasbo in komorno opero Glasbene mladine Slovenije ter Furlanije / Julijske krajine. Je avtor televizijske serije Komorna glasba skozi stoletja (TV Slovenija 1976/7) ter številnih glasbenih oddaj za TV Slovenija. Po Evropi je režiral čez 80 lutkovnih predstav in posnel več lutkovnih serij za TV Slovenija. Zdaj je redni profesor za lutkarstvo Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani

Tilen Freyer Majaron je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za trobila pri prof. Jožetu Faloutu. Izpopolnjeval se je na mojstrskih tečajih pri profesorjih Petru Dammu, Iforu Jamesu, Guidu Cortiju in Hermannu Jeurissenu Kot prvi hornist je deloval v orkestru Slovenske policije, orkestru Slovenske vojske in v orkestru Opere SNG v Ljubljani. Sodeluje tudi v drugih simfoničnih in pihalnih orkestrih po Sloveniji. Ves čas nastopa solistično in v raznih komornih skupinah na koncertih doma in v tujini (Hrvaška, Avstrija, Italija).

Katarina Kogej je študirala kljunasto flavto v novogoriški glasbeni šoli pod mentorstvom Irene Pahor. Na državnih in mednarodnih tekmovanjih je prejela več nagrad. Študij kljunaste flavte in prečne baročne flavte nadaljuje v razredu Miloša Pahorja.

O plesni skupini CELESTINA

V okviru plesnega društva IMANI deluje plesna skupina CELESTINA, ki se ukvarja s plesi preteklih obdobij, predvsem 16.-17. stoletja. Skupino sestavljajo dijakinje tretjega letnika Gimnazije Brežice. V njej plešejo: Rebeka Beribak, Nera Božin, Anja Hasičič, Melisa in Amelija Herakovič, Maša Lukež, Nina Strgar in Špela Vučajnk. Skupina uspešno deluje od leta 2004.